an97122@anon.penet.fi (Angel Dimov) Anonymous contact service Sun, 19 Jun 1994 00:25:12 UTC Pravopis Newsgroups: alt.news.macedonia Zdravo zhivo na site, Mislam deka e mnogu dobro sto pishuvame i na majchin jazik a ne samo na angliski, ama ajde da napravime malku red vo pravopisov na latinica kako bi mozhele polesno da se razbirame i da se malku standardizirame. Kako shto site znaeme, makedonskiot jazik se pishuva na kirilica. Za kompjutersko komuniciranje potrebno e nekako da izvrshime transkripcija na nashata kirilica vo latinica. Najchesto, poradi inercija, go pishuvame makedoskiot na latinica po pravilata na srpskiot jazik, zaboravajki deka pravopisot na srpskiot jazik e praven za sosema drug jazik, a ne za nashiot, i vo sosema drugo vreme i mesto. Vuk Stefanovich Karadzhich, reformatorot na srpskiot jazik od prvata polovina na XIX vek, zhiveal vo Viena, i od germanskiot jazik zel se shto mu trebelo. Taka toj za prv pat vo istorijata na kirilichnoto pismo ja voveduva bukvata "j" od germanskata latinica vo srpskata kirilica. Od mnogu ucheni lugje na vremeto tove beshe proglaseno za najgolema "jeres" za azbukata na Kliment Ohridski. Bilo kako bilo, "j"-to si ostana, i deneska vo svetot od site kirilici i okolu 250 milioni lugje shto go koristat ova pismo, samo srpskata i makedonskata kirilichna azbuka ja imaat ovaa bukva. Vo vremeto koga se pravela transkripcija na srpskiot jazik na latinica, germanskata literatura bila glavna vo Evropa, i zatova bilo resheno da se koristi germanskata latinica i za srpskata kirilica. Taka da bukvata "j" se chita kako i vo germanskiot "j" a ne kako vo angliskiot ili francuskiot jazik. Apostrofi bea dodadeni za "ch" i "sh" poradi komlikovanosta na pishuvanjeto vo germanskiot "tsch" i "sch", slichno kako i vo cheshkiot pravopis. Tova bilo pred 150 godini. Deneska zhiveeme vo vreme koga angliskiot jazik e dominanten vo svetot. Vo vrska so kompjuterite isto taka angliskiot nema konkurencija. Najdobro bi bilo da se transkripcijata na makedonskata azbuka deneska pravi prema ovoj jazik, a ne prema Vuk Karadzhich i srpskiot i germanskiot jazik. Ako prifatime da pishuvame "ch" "sh" "zh" kako vo angliskiot sekoj ke mozhe ednoznachno da go prochita onova shto e napishano. Ostanuva problemot na bukvata "j" koja na angliski se obichno chita kako "dzh". Najdobar, po mene, predlog e da se bukvata "j" vo makedonskiot sekade smeni so "y" ili "i" koga se pishuva na latinica. Isto taka, nekoj zborovi vo makedonskiot jazik i ne mozhat na drug nachin da se prochitaat osven kako se napishani: primer "ke" mozhe samo na eden nachin da se prochita, i stvarno nema potreba da se pishuva "kje". Tuka bukvata "j" samo vnesuva konfuzija (a nekoj mozhe da ja prochita "kdzhe"). Za sega go ostavam "j"-to kako shto si e, oti mi se gledaat po vazhni durgite bukvi. Do sega mozhevne da prochitame mnogu verzii na makedonski na a.n.m., kako na primer: 1) Stilot "po Vuku" (prema srpskata latinica). Site apostrofi i znakovi nad bukvite se izostaveni, i se podrazbiraat. Ne se pishuvaat dvojni bukvi "ch" "sh" "zh" "kj" "gj", osve vo sluchajot na "nj", "lj" i sl. kako i vo srpskiot pravopis. Na primer Zoran pishuva: :From: zmitrov@ampere.ee.rochester.edu (Zoran Mitrovski) : :Zdravo na site, : :Planiram da odam doma vo Skopje letovo. :Moze li nekoj da mi dade tel. br. i adresi na USA konzulatite vo :Toronto, Otawa i Montreal. Ke probam da izvadam viza za nazad, tamu. :Sledniot vikend odam vo Montreal na Formula-1 pa ke probam. :Isto ke mi koristi bilo kakva informacija za vreme na cekanje i :procedurite vo bilo koj od gorenavedenite konzulati. :Slusam deka vo Toronto se cekalo po 5-7 dena za intervju i viza, :zatoa sto e najblisku do upstate NY i site odele tamu. Istiot stil go koristi i MILS: :====================================================================== :M I L S V E S T I :Skopje, 8 juni, 1994 : :OBUKA NA EVROPSKI POSMATRACI ZA POPISOT :Vo sedisteto na Evropskata komisija, vo Brisel, zasedavase ^^^^^^^^^ ... :potpisuvanje od makedonskata Vlada ke bidat isprateni uste ^^^^^^^^^^^^ ^^ :70.000 eki, a preostanatite sredstva ke se isprakaat za vreme ^^ :na odrzuvanjeto i po zavrsuvanjeto na popisot. :==================================================================== 2) Stilot na MIC kade "ch", "sh" i "zh" se pishuvaat "po Vuku" "c","s" i "z", a pak "kj" i "gj" se pishuvaat kako "kj" i "kj" a ne "k" i "g". :========================================================================= : SKOPJE, 10. JUNI (MIC) : : NEPOTPISAN DOGOVOR ZA SORABOTKA MEGJU ALBANIJA I RM : ^^^^^ ... ili : Inicijativata za vospostavuvanje dijalog pomegju ^^^^^^^ :Jugoslavija i Albanija, Crvenkovski pozitivno ja oceni i rece ^^^^ ========================================================================= 3) Stilot na TANJUG od Belgrad (koj se upotrebuva vo TANJUG-oviot dneven bilten) kajshto se pishuva namesto "shajka" -- "ssajka", namesto "chesto" -- "ccesto", itn. Primer se nekoj novi dopisi na Tiho od Skopje: :tiho@e5.ijs.si (Tihomir Stojcevski) : : Zdravo zzivo , : : nekako mi se izgubi porakata od onoj nass covek ssto prassa : za koi zemji se potrebni vizi so Sin passoss , pa da odgovoram sega : vaka: 4) Stil koj e "po Vuku", samo namesto "ke" se pishuva "ce"! Primer e pishuvanjeto na Ilija (bucukov@bisco.kodak.com (Ilija Bucukovski (6-0998))) pishuva: :Zdravo Tiho, : :Evo i edno od drugite prasanja za tebe. Sto se sluci so distribucijata :na MIC i MILS vestite preku e-mail. Gledam deka povece citateli na ovaa ^^^^^^ E sega, shto mislel Ilija koga go napishal ova: --> povekje ili poveche? pa prodolzhuva: :grupa se prasuvaat istoto. Jas licno mu isprativ poraki na editorite no nikoj :ne se javi. Neka ovaj napis bide upaten ido Sasha Shopov. Mozebi zaednicki Vie :ce odlucite da stavite eden napis vo vrska so gore navedenata tema, taka ^^ Da e polesno da se pishuva namesto "ke" ili "kje" --- "che" ne mi se veruva, osven ako Ilija ne si pishuva vo dialekt. :da nie citatelite ne sme vo ocekuvanje.. :Blagodaram :ilija bucukovski, rochester, new york, usa 5) Predlogot na Goce koj veli: :goce@wsooti14.info.win.tue.nl (Goce Naumoski) : :>>Dobro, salata nastrana (PS. Ne "salata", ili "sala-ta", tuku "shalata", :>>e shto da pravam koga nemame "sh", "'k", "'g", itn.), no imam edno :>>prashanje :Vo glavno nema problem, posebno ne pri nasiot jazik (vo sporedba so :drugite), no sepak mozebi e dobro koga bi go koristele i ovoj nacin :(koj sto se koristi i npr. pri LaTeX za kirilica). Vsusnost i taka :veke koristime npr. dz, lj, nj itn. Najdobar i najrazbirliv mi se gleda predlogot na Goce, koj go dopolnuvam: Da makedonskata azbukata bide na latinica ovakva: a, b, v, g, d, gj, e, zh, z, i, j (y ili i), k, l, lj, m, n, nj, o, p, r, s, t, kj, u, f, h, c, ch, dzh, sh, dz Ako site se slagame so ovoj standard, predlagam vo idnina da go koristime. Tova ke ni ovozmozhi polesna i pojasna komunikacija. Pozdravi do site, Angel ------------------------------------------------------------------------- To find out more about the anon service, send mail to help@anon.penet.fi. Due to the double-blind, any mail replies to this message will be anonymized, and an anonymous id will be allocated automatically. You have been warned. Please report any problems, inappropriate use etc. to admin@anon.penet.fi.